Trajni identifikatorji digitalnih in ne-digitalnih objektov

Trajni identifikatorji (persistent identifiers, PID) predstavljajo enolične in trajne povezave do različnih digitalnih objektov (npr. znanstvenih publikacij, raziskovalnih podatkov, predregistracijskih poročil ipd.), ne-digitalnih objektov (npr. afiliacij, projektov, predmetov ipd.) in ljudi. Običajno so sestavljeni iz dveh delov:

  • enoličnega identifikatorja (edinstvene identifikacijske kode), na podlagi katerega je mogoče razločiti dva sorodni digitalni ali ne-digitalni entiteti (npr. raziskovalca z enakima imenoma s pomočjo identifikatorja ORCiD)
  • in storitve, ki locira entiteto skozi čas, tudi če se njena lokacija spremeni (npr. raziskovalec zamenja institucijo, digitalni objekt se premakne na spletno stran z drugo domeno), s čimer zagotavlja trajno najdljivost entitete.

Zaupanja vredni repozitoriji ob oddaji digitalnih objektov metapodatkom in digitalnemu objektu dodelijo enega izmed trajnih identifikatorjev. Dodeljevanje trajnih identifikatorjev je ena ključnih lastnosti, po katerih presojamo, ali je repozitorij zaupanja vreden ali ne.

Nekateri repozitoriji trajne identifikatorje podatkovnim setom in drugim digitalnim objektom dodeljujejo privzeto (npr. Zenodo, Dryad, Mendeley Data ipd.), drugi pa na prošnjo uporabnikov (npr. Figshare, 4TU.ResearchData, Arhiv družboslovnih podatkov ipd.). V drugem primeru to običajno poteka tako, da avtorji ob oddaji podatkov oz. drugih datotek zanje ročno rezervirajo trajni identifikator. V CTK UL priporočamo, da zavoljo boljše najdljivosti svojih datotek uporabite to možnost, če vam jo repozitorij ponuja.

Trajni identifikatorji digitalnih objektov

Najpomembnejši trajni identifikatorji za digitalne objekte so (povzeto po Digital Preservation Handbook):

Digital Object Identifier (DOI)

Digital Object Identifier je trajni identifikator za digitalne in ne-digitalne objekte, ki ga lahko vzpostavijo organizacije članice ene izmed agencij za registracijo DOI (DOI Registration Agencies). Najbolj znana primera sta CrossRef za znanstvene članke in nekatere druge vrste znanstvenih publikacij ter DataCite za različne vrste podatkovnih objektov. Poleg tega, da je enolični identifikator, ima DOI tudi sistemsko infrastrukturo, ki zagotavlja, da se URL razreši na pravilno lokacijo objekta, ki ga označuje.

DOI podatkovnim setom dodeljujejo splošni repozitoriji, kot so Zenodo, Dryad, Figshare, OSF, Harvard Dataverse in Mendeley Data, nekateri institucionalni repozitoriji (npr. 4TU.ResearchData) in zaupanja vredni področno specifični repozitoriji (v Sloveniji npr. Arhiv družboslovnih podatkov).

Handle (HNDL)

Handle je trajni identifikator za spletne vire, s katerim upravlja ameriška neprofitna organizacija Korporacija za nacionalne iniciative v raziskovanju (Corporation for National Research Initiatives). Handle razrešuje URL-je do trenutne lokacije objekta s pomočjo centralnega registra. Vsak Handle identificira en vir ter organizacijo, ki je ta vir ustvarila oziroma ga zdaj vzdržuje. Ne kodira nobenih informacij o viru, pač pa omogoča samo priklic metapodatkov o tem viru. Handle temelji na tehnični infrastrukturi DOI-jev, ki so podkategorija identifikatorjev Handle.

V Sloveniji Handle uporablja repozitorij DiRROS.

Universal Resource Name (URN)

Universal Resource Name je plod dela Delovne skupine za internetno inženirstvo (Internet Engineering Task Force). URN je bil zasnovan na način, da je kompatibilen z obstoječimi sistemi standardnih identifikatorjev, kot je npr. ISSN. Zato definira sistemsko specifične “imenske prostore” (namespace) namesto “imenskih prostorov”, specifičnih za organizacijo, ki podeljuje trajne identifikatorje (kot je to v primeru DOI). Uporaba URN se dandanes opušča.

Archival Resource Key (ARK)

Archival Resource Key je trajni identifikator za digitalne in ne-digitalne objekte, ki ga je zasnovala Digitalna knjižnica Kalifornije (California Digital Library). ARK uporabljajo predvsem knjižnice, podatkovni centri, arhivi, muzeji, založbe in vladne agencije (celoten seznam je na voljo na spletni strani storitve). Podoben je identifikatorjem tipov DOI, Handle in URN, vendar je cenejši, bolj fleksibilen in manj centraliziran. ARK med drugim omogoča:

  • tvorbo neomejenega števila trajnih identifikatorjev brez cenovne omejitve,
  • dodajanje poljubnega števila metapodatkov (ali tudi nobenega) označenim objektom,
  • ustvarjanje povezav neposredno do objektov, ki jih ARK označuje, ne da bi obiskovalca najprej preusmerili na pristajalno stran (landing page),
  • razreševanje milijonov ARK-ov hkrati z upravljanjem enega samega ARK-a.

Omembe vredna storitev, ki uporablja identifikatorje tipa ARK, je digitalni znanstveni arhiv Portico.

Persistent Uniform Resource Locator (PURL)

Persistent Uniform Resource Locator je URL, ki se preusmerja na lokacijo zahtevanega spletnega vira s pomočjo standardnih HTTPS statusnih kod. PURL je tako trajen spletni naslov, ki vsebuje ukaz o preusmeritvi na drugo, potencialno spremenljivo spletno stran.

Trajni identifikatorji ne-digitalnih objektov

Identifikatorji tipa DOI in ARK se lahko uporabljajo tudi za označevanje ne-digitalnih objektov. Muzej Smithsonian tako uporablja identifikator ARK za muzejske primerke, muzej Louvre pa za umetniška dela. Obstajajo pa tudi trajni identifikatorji, posvečeni označevanju zgolj ne-digitalnih objektov ali celo oseb. Najbolj znani med njimi je gotovo International Standard Book Number (ISBN), trajni identifikator za označevanje knjižnih del.

Za raziskovalce so najbolj relevantni identifikatorji za označevanje avtorjev:

Obstajajo tudi identifikatorji za označevanje afiliacij in financerjev znanstvenoraziskovalnega dela:

Poleg tega pa so uporabni tudi trajni identifikatorji za raziskovalne vzorce, materiale in instrumente:

Nazadnje spremenjeno: 30. 8. 2022

Vsebina strani

Skip to content