Splošno o repozitorijih

Repozitoriji so spletni arhivi, namenjeni digitalni hrambi raziskovalnih rezultatov v najširšem smislu besede: znanstvenih objav, raziskovalnih podatkov, predregistracijskih poročil, programske opreme … V splošnem gre za sistem strežnikov, ki organizirano skladišči digitalne objekte ter jih vzdržuje, omogoča pa tudi spletni uporabniški vmesnik, prek katerega lahko zainteresirane osebe v repozitorij nalagajo datoteke ter do njih dostopajo. Z repozitoriji upravljajo različne organizacije, od raziskovalnih institucij (npr. DiRROS, Arhiv družboslovnih podatkov, Harvard Dataverse, 4TU.ResearchData, Zenodo) do neprofitnih organizacij (npr. Dryad, Global Biodiversity Information Facility, Avibase), zasebnih tehnoloških podjetij (Figshare) in znanstvenih založnikov (npr. Mendeley Data). Seznam vseh svetovnih raziskovalnih repozitorijev najdete na spletni strani re3data.org.

Raziskovalni repozitoriji so različno kakovostno upravljani oz. vzdrževani. Najkakovostnejši zadoščajo določenim strokovnim smernicam oz. standardom (npr. CoreTrustSeal, DIN 31644, ISO 16363) ali pa so dolgotrajno uveljavljeni v znanstveni skupnosti. Takim repozitorijem pravimo, da so zaupanja vredni. V CTK UL priporočamo, da za hrambo svojih podatkov uporabite zaupanja vredne repozitorije, če je le mogoče. Ostali kriteriji izbire so odvisni od zahtev vaše raziskovalne institucije oz. financerja ter možnosti, ki jih ponuja vaše raziskovalno področje. Pri izbiri si lahko pomagate z različnimi imeniki repozitorijev in njihovih politik (npr. ROAR, openDOAR, ROARMAP ipd.).

Področno specifični repozitoriji

Področno specifični repozitoriji so prva izbira za vaše podatke, če na vašem raziskovalnem področju obstajajo. Večinoma so nastali na pobudo znanstvene skupnosti, npr. konzorcijev različnih raziskovalnih institucij in neprofitnih organizacij (npr. strokovnih združenj), ki je zaznala potrebo po urejeni hrambi raziskovalnih podatkov še pred razmahom gibanja za odprto znanost. Glavna prednost teh repozitorijev je, da večinoma predpisujejo področno specifične kriterije opis provenience raziskovalnih podatkov, včasih tudi v obliki standardnih metapodatkovnih shem. Z izbiro področnega repozitorija zagotovite, da bodo vaši podatki hranjeni med sorodnimi podatki drugih raziskovalcev in tako lažje najdljivi. Hkrati bodo zaradi dobro uveljavljenih kriterijev poročanja o procesu raziskav tudi kar najbolj ponovno uporabni za druge zainteresirane osebe.

Nekaj primerov mednarodnih zaupanja vrednih področno specifičnih repozitorijev je:

• ArkeoGIS – skupni projekt 27 francoskih in nemških raziskovalnih organizacij za podatke s področja ved o preteklosti, predvsem arehologije in paleontologije;
• repozitoriji zveze CLARIN za jezikoslovje;
• Worldwide Protein Data Bank – arhiv eksperimentalno določenih tridimenzionalnih struktur bioloških makromolekul;
• World Glacier Monitoring Service – arhiv standardiziranih opazovanj spreminjanja ledenikov;
• Qualitative Data Repository – arhiv digitalnih podatkov, zbranih s pomočjo kvalitativnih in večmetodnih raziskav v družboslovju;
• Sound and Vision – eden največjih avdiovizualnih arhivov v Evropi,
• Databrary za video- in avdiodatoteke, ki lahko prevzema in distribuira tudi občutljive podatke in je zato še posebej primeren za raziskovalne podatke.

V Sloveniji trenutno delujeta dva področno specifična repozitorija:

• CLARIN.SI, slovensko vozlišče mednarodne mreže jezikoslovnih repozitorijev CLARIN
• in Arhiv družboslovnih podatkov, ki bo opisan v nadaljevanju.

Nekoč sta v Sloveniji delovala tudi repozitorija MODES za podatke vremenskih modelov, simulacij, analiz in napovedi ter InGeoCloudS za geološke, geofizikalne in druge geoprostorske podatke. Oba sta žal opuščena.

Arhiv družboslovnih podatkov je zaupanja vreden področno specifični repozitorij, namenjen hrambi raziskovalnih podatkov, zanimivih za družboslovne analize. Osredotoča se na podatke, povezane s slovensko družbo ali sicer pomembne za slovensko družbo in družboslovje ne glede na geografske meje. Hkrati je nacionalni področni partner oz. izvajalec podatkovnih storitev znotraj konzorcija CESSDA. Zaključene znanstvene zbirke podatkov (2.20), shranjene v ADP, so uvrščene na seznam BIBLIO-D Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in se v skladu z Bibliografskimi merili znanstvene in strokovne uspešnosti vrednotijo s 30 točkami.

Institucionalni repozitoriji

Institucionalni repozitoriji v prvi vrsti služijo raziskovalnim organizacijam, ki so jih ustanovile, nekateri pa so z razvojem prerasli svoje okvire in se odprli mednarodni znanstveni skupnosti. Večina slovenskih institucionalnih repozitorijev je bila ustanovljena z namenom digitalizacije univerzitetnih zaključnih del, ki se ji je kasneje pridružila hramba odprto dostopnih različic znanstvenih publikacij, v zadnjem času pa se vzpostavlja tudi infrastruktura za hrambo raziskovalnih podatkov. Slovenski institucionalni repozitoriji so:

• Repozitorij Univerze v Ljubljani (RUL),
• Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru (DKUM),
• Repozitorij Univerze na Primorskem (RUP),
• Repozitorij Univerze v Novi Gorici (RUNG),
• Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij (ReVIS),
• Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije (DiRROS).

V CTK UL raziskovalkam in raziskovalcem s področja naravoslovja in tehnike v primeru, da na vašem raziskovalnem področju ni področno specifičnega repozitorija, slovenski institucionalni repozitoriji pa ne ustrezajo vašim potrebam, priporočamo tudi uporabo repozitorija 4TU.ResearchData. 4TU.ResearchData je bil ustanovljen kot institucionalni repozitorij 4TU.Federation, tj. združenja Tehniške univerze v Delftu, Tehniške univerze v Eindhovnu, Univerze v Tweneteju in Univerze v Wageningnu, ki orje ledino na področju ravnanja z raziskovalnimi podatki v Evropi. Dandanes je 4TU.ResearchData zaupanja vreden repozitorij, certificiran s CoreTrustSeal, odprt pa je za raziskovalne podatke s področja naravoslovja, tehnike in dizajna z vsega sveta.

Splošni repozitoriji

Splošnih repozitorijev se lahko poslužite, če na vašem raziskovalnem področju primeren področno specifični repozitorij ne obstaja, institucionalni repozitoriji pa ne ustrezajo vašim potrebam. Splošni repozitoriji sprejemajo raziskovalne podatke ne glede na tip podatkov, datotečni format, vsebino raziskave ali raziskovalno področje. Po drugi strani pa splošni repozitoriji prav zaradi tega načeloma ne predpisujejo standardnih metapodatkovnih shem za opis provenience podatkov, zato je pomembno, da prostovoljno upoštevate področno specifične kriterije za opis eksperimentalnega procesa, ki jih k podatkom priložite v obliki datoteke PreberiMe.

Najbolj uveljavljeni splošni repozitoriji so:

• Zenodo – upravlja ga CERN,
• Figshare – upravlja ga britansko tehnološko podjetje Digital Science,
• Dryad – upravlja ga istoimenska neprofitna organizacija,
• Harvard Dataverse – upravlja ga Univerza Harvard,
• Mendeley Data – upravlja ga znanstvena založba Elsevier,
• OSF – upravlja ga ameriški Center for Open Science.

Primerjavo lastnosti navedenih splošnih repozitorijev si lahko ogledate v dokumentu Generalist Repository Comparison Chart in na njegovi podlagi izberete najprimernejšega za svoje potrebe.

Nazadnje spremenjeno: 5. 7. 2022