Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki

Ravnanje z raziskovalnimi podatki (research data management, RDM) je proces v življenjskem ciklu raziskav, ki vključuje ustvarjanje (zbiranje oz. pridobivanje) raziskovalnih podatkov, organizacijo, digitalno skrbništvo, shranjevanje, (dolgoročno) hrambo, varnost, zagotavljanje kakovosti, dodeljevanje trajnih identifikatorjev, zagotavljanje metapodatkov, dodeljevanje ustreznih licenc in postopke za izmenjavo, deljenje ter ponovno uporabo podatkov.

Ravnanje z raziskovalnimi podatki je potrebno natančno vnaprej predvideti s pomočjo načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP oz. data management plan, DMP). Načrti ravnanja z raziskovalnimi podatki so temelj odgovornega upravljanja s podatki in so z letom 2021 postali obvezni za projekte v okviru Obzorja Evropa in Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), ne glede na to, ali gre za ustvarjanje ali za ponovno uporabo podatkov (reuse). Upravičenci jih morajo oddati v pogodbenem roku, ki je običajno 6 mesecev od podpisa pogodbe.

Načrte ravnanja z raziskovalnimi podatki lahko ustvarite sami ali pa uporabite predloge, ki jih pogosto predlagajo financerji ali institucije. Načrt praviloma sestoji iz vprašanj, na katera odgovorite smiselno s cilji in pričakovanim načinom izvajanja raziskave. V veliki meri je oblika načrta odvisna od raziskave same. Načrt je tudi živ dokument, ki ga lahko vzporedno s potekom projekta ažurirate in dopolnjujete. Spremembe se lahko nanašajo na novo ustvarjene podatke ali na spremembe prvotno načrtovanih ukrepov. Pri projektih, ki trajajo več kot 12 mesecev, je ažuriranje obvezno, tako tekom projekta kot ob zaključku, ko je načrt potrebno prilagoditi dejanskemu stanju.

Priporočena praksa je, da načrte odprete ter objavite na ustreznih platformah, kot je npr. Research Ideas and Outcomes (RIO) Journal, ali v namenskih repozitorijih, kot je npr. DMP Online. Na obeh platformah najdete tudi veliko primerov dobrih praks izdelave načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki.

Nujni vsebinski deli načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki

Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki mora nujno vsebovati naslednje informacije:

1. Opis podatkov

Natančen opis ustvarjenih ali ponovno uporabljenih podatkov vključno z vsebinskim vidikom, tipom podatkov in oceno obsega podatkov je ključen za interoperabilnost in možnost ponovne uporabe. Bolj kot bodo podatki natančno opisani, bolj učinkovita bo interoperabilnost in ponovna uporaba.

2. Standardi in metapodatki

Tudi protokoli in standardi, uporabljeni pri strukturiranju podatkov (npr. standardne metapodatkovne sheme), imajo velik pomen pri zagotavljanju interoperabilnosti in ponovne uporabe podatkov. Priporočena je uporaba standardov, ki so priznani na posameznem raziskovalnem področju.

3. Trajni identifikatorji

Načrt mora vsebovati podatke o vrsti uporabljenih trajnih identifikatorjev (persistent identifiers, PID), ki jih boste uporabili. Večina zaupanja vrednih repozitorijev trajne identifikatorje dodeljuje pri arhiviranju podatkov v repozitorij.

4. Digitalno skrbništvo in zaščita podatkov

Načrt mora vsebovati informacije o zagotavljanju kakovosti podatkov (link), o življenjski dobi podatkov, o načinu trajne hrambe in o dostopu do podatkov, vključno s podatki o repozitoriju in oceno, ali je repozitorij zaupanja vreden.

5. Pogoji deljenja podatkov

V načrtu morate natančno podati informacije o načinu deljenja podatkov, vključno s pogoji uporabe (terms of use) ter licenco, pod katero so podatki dostopni in jih lahko ponovno uporabimo.

6. Upravljanje z drugimi raziskovalnimi rezultati

Za učinkovito interoperabilnost in ponovno uporabo je nujno, da v načrtu podate informacijo, na kak način bodo dostopni tudi drugi raziskovalni rezultati (npr. programska oprema). Nujno je, da so tudi drugi rezultati  dostopni po po načelih FAIR. Informacija naj vključuje natančen opis posameznih rezultatov, ustreznih metapodatkovnih standardov, trajnih identifikatorjev ter arhiviranja, digitalnega skrbništva in trajne hrambe.

7. Stroški za upravljanje s podatki

Pogosto so stroški za ravnanje s podatki upravičen strošek po pogodbi s financerjem znanstvenoraziskovalnega dela, je pa nujno oceno stroškov (npr. stroški ustvarjanja podatkov, stroški dokumentacije, stroški hrambe, stroški repozitorija, stroški zagotavljanja kakovosti podatkov, stroški osebja, odgovornega za RDM) zapisati v načrtu.

Struktura mnogih načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki (npr. za projekte Obzorja Evropa in ERC) je zasnovana tako, da omogoča FAIRifikacijo podatkov še pred njihovim nastankom. Če pa načrt ravnanja pripravljate za že obstoječe podatke, lahko s pomočjo orodja FAIR Self Assessment Tool preverite, koliko zadoščajo načelom FAIR in kaj je potrebno še izboljšati.

Predloge načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki

Nekaj aktualnih predlog za izdelavo načrtov za ravnanje z raziskovalnimi podatki, ki so jih pripravili financerji in druge institucije, najdete na spodnjih povezavah:

• Horizon Europe Data Management Plan Template
• ERC Data Management Plan Template
• Pripravite načrt za ravnanje s podatki. Nabor vprašanj iz spletnega učbenika za ravnanje z raziskovalnimi podatki »Data Management Expert Guide« (povzeto po učbeniku Data Management Expert Guide konzorcija CESSDA, priporoča ga Arhiv družboslovnih podatkov)
• Priporočila za načrt ravnanja z računalniško kodo (Software Sustainability Institute)

Ker so mnogi načrti ravnanja z raziskovalnimi podatki zelo kompleksni, še posebej tisti za projekte v okviru Obzorja Evropa, smo v CTK UL pripravili anotirano predlogo tega načrta. V osnovno predlogo smo dodali pojasnila, ki vam bodo pomagala pri razumevanju načrta ter pripravi odgovorov na zastavljena vprašanja. Anotirano predlogo si lahko snamete na spodnji povezavi.

Spletna orodja za izdelavo načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki

Izdelava načrta za ravnanje z raziskovalnimi podatki je še preprostejša s pomočjo nekaterih spletnih orodij, ki že vsebujejo predloge različnih financerjev. Prednost spletnih orodij je tudi enostavno deljenje datotek z ostalimi člani raziskovalne skupine oz. projektnega konzorcija in skupno urejanje dokumentov. Tu bomo izpostavili tri najbolj uveljavljena orodja.

DMP Online je najstarejše spletno orodje za izdelavo načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki. Nastalo je leta 2010 kot skupni projekt UK Digital Curation Centre in California Digital Library. Predloge za načrte so prilagojene predvsem zahtevam Evropske komisije in evropskih agencij financerk, vendar je mogoče najti tudi nekaj drugih predlog, npr. ameriške National Science Foundation. Spletna stran DMP Online hkrati služi tudi kot repozitorij javno dostopnih načrtov, ki so jih odprli drugi raziskovalci. Uporaba je brezplačna.

DMP Tool je leta 2011 razvila Data Observation Network on Earth (Data ONE) po vzoru DMP Online. Predloge za načrte so prilagojene pretežno zahtevam ameriških agencij financerk in raziskovalnih institucij. Ponuja tudi možnost identifikacije stroškov, ki bodo nastali med procesom ravnanja z raziskovalnimi podatki, ter vnaprejšnjega načrtovanja finančnih sredstev. Tako kot DMP Online tudi DMP Tool služi kot repozitorij javno dostopnih načrtov drugih raziskovalcev. Uporaba je brezplačna.

Data Stewardship Wizard je multifunkcijsko spletno orodje, ki sicer ponuja manj vnaprej izdelanih predlog za načrte ravnanja z raziskovalnimi podatki kot DMP Online in DMP Tool, zato pa ponuja večjo fleksibilnost pri izdelavi načrta po vaši meri. Poleg tega ponuja nasvete za FAIRifikacijo podatkov in strukturiranje načrta v strojno berljivi obliki, integracijo z orodji in storitvami drugih ponudnikov ter oceno stroškov hrambe podatkov. Data Stewardship Wizard je plod sodelovanja češkega in nizozemskega vozlišča konzorcija Elixir, Inštituta za organsko kemijo in biokemijo Češke akademije znanosti, Fakultete za informacijsko tehnologijo Češke tehniške univerze v Pragi ter Nizozemskega tehnološkega centra za znanosti o življenju. Prva uradna različica je zaživela leta 2016. Uporaba je brezplačna.

Argos je odprta platforma za ustvarjanje načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki, ki jo je leta 2020 razvil OpenAIRE. Temelji na odprtokodni programski opremi OpenDMP in je na voljo prek kataloga storitev OpenAIRE in Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC). Vsebuje vodiče, ki uporabnike seznanijo z osnovnimi koncepti ravnanja z raziskovalnimi podatki ter jih vodijo skozi celoten proces priprave načrta. Uporablja tudi zbirko storitev OpenAIRE in sorodnih virov, ki naredijo načrte bolj priročne za uporabo in lažje objavljive. Nastali načrti so strojno izvršljivi, kompatibilni z različnimi informacijskimi infrastrukturami in neposredno povezani z repozitorijem Zenodo. Obravnavani so kot raziskovalni rezultati, ki jih je mogoče opremiti s trajnimi identifikatorji ter licencami ter deliti v skladu z načeli FAIR. Uporaba je brezplačna.

DataWiz je spletno orodje za izdelavo načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki, ki ga je razvil nemški Leibniz Institute for Psychology Information in je prilagojeno raziskavam na področju psihologije. Obsega vse faze ravnanja z raziskovalnimi podatki, od organizacije in dokumentacije raziskovalnih projektov, uporabe predlog za NRRP (predvsem nemških in EU), izvoz dokumentov za predregistracijo raziskav, nadzor nad različicami dokumentov, pretvorbo podatkov v ustrezne formate, integracijo s statističnim programom SPSS ter izvoz dokumentov v institucionalni repozitorij PsychArchives. Uporaba je brezplačna.

Nazadnje spremenjeno: 14. 10. 2022