Licenciranje raziskovalnih podatkov

Za možnost ponovne uporabe raziskovalnih podatkov je nujno potrebno, da podatkom in metapodatkom dodelimo ustrezno licenco. Praviloma pri ravnanju z raziskovalnimi podatki uporabljamo odprte licence, kot so npr. licence Creative Commons. Podatkom praviloma dodelimo licenco CC BY, metapodatkom pa CC0. Licence Creative Commons so primerne za licenciranje vseh tipov raziskovalnih podatkov razen programske kode, za katero se uporabljajo namenske odprte licence, kot sta npr. GNU in Apache. Uporaba po meri ustvarjenih licenc za licenciranje odprtih raziskovalnih podatkov in metapodatkov je odsvetovana.

Licence Creative Commons

Creative Commons (slovensko Ustvarjalna gmajna) je ameriška neprofitna organizacija, ki razvija sistem brezplačnih, standardiziranih avtorskopravnih licenc, s katerimi avtorji podelijo javnosti pravico do deljenja in uporabe njihovega ustvarjalnega dela pod pogoji, ki jih postavijo sami. Licence Creative Commons so se v znanosti najprej uveljavile za licenciranje člankov, objavljenimi v zelenem ali zlatem odprtem dostopu. Z uzakonjenjem odprtega deljenja raziskovalnih podatkov in metapodatkov v Evropski uniji pa vstopajo tudi na to področje.

Če se morda sprašujete: licence Creative Commons niso okrasek, pač pa so mednarodno veljavno avtorskopravno orodje za licenciranje različnih znanstvenih rezultatov, s katerim si avtorji pridržujejo določene pravice, ki jih v primeru kršitev lahko izterjajo na sodišču. Organizacija Creative Commons vodi evidenco takšnih sodnih odločitev.

Spekter licenc Creative Commons in njihov pomen

Licence Creative Commons omogočajo celoten spekter odprtosti, od popolnoma javne domene (CC0) do najstrožje licence CC BY-NC-ND (Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav), ki je zadnja stopnja pred zadržanjem vseh avtorskih pravic. Licence tvorimo s kombinacijo standardnih delov s točno določenim pomenom, tako da nastanejo licence z vedno kompleksnejšimi pogoji ponovne uporabe.

1. CC0: “No Rights Reserved” – “Brez pridržanih pravic”

S to licenco se avtorji odpovejo vsem pravicam ter jih popolnoma prepustijo javni domeni, tako da lahko jih lahko drugi uporabljajo, izboljšujejo in spreminjajo brez omejitev avtorskega prava ali pravil podatkovnih baz. Nekaj primerov institucionalne rabe te licence je opisanih tukaj.

S CC0 je najprimerneje licencirati metapodatke, saj gre večinoma za faktualne informacije, za katere ni mogoče terjati avtorskih pravic (npr. dejstvo, da ste meritev opravljali pri temperaturi 25 °C, ni avtorsko delo). Načrt S opredeljuje CC0 tudi kot sprejemljivo licenco za licenciranje raziskovalnih podatkov, ki so širšega družbenega pomena. Izjema so zelo specifični primeri, ko bi bilo že iz metapodatkov mogoče razbrati informacije, ki bi npr. ogrozile postopek zaščite intelektualne lastnine oziroma varnost oseb, ogroženih področij, skupin, vrst in občutljivih podatkov. V teh primerih veljajo načela upravičenih izjem od odprtosti.

2. CC BY: Attribution – Priznanje avtorstva

Vse ostale licence Creative Commons zahtevajo, da uporabniki licenciranih del navedejo njihove avtorje pod pogoji, ki jih ti zahtevajo, a ne na način, iz katerega bi bilo mogoče sklepati, da avtorji promovirajo uporabnike ali njihovo delo. Licenca CC BY omogoča deljenje (kopiranje in razširjanje) vsebin v kakršnemkoli mediju in obliki ter predelovanje (urejanje, predelavo in vključevanje vsebine v lastna dela) v vse namene, tudi komercialne. Pri uporabi morajo uporabniki navesti avtorja oz. avtorje, povezavo do licence in označiti spremembe, če so nastale. Če želijo uporabniki uporabiti delo brez navedbe avtorstva ali v samopromocijske namene, morajo od avtorjev za to dobiti ločeno dovoljenje.

Licenca CC BY – Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna (CC BY 4.0) je privzeta licenca za licenciranje raziskovalnih publikacij in raziskovalnih podatkov v odprtem dostopu, razen upravičenih izjem. Izhaja iz paradigme, da so raziskovalni rezultati, ki so plod financiranja z javnimi sredstvi, javno dobro. Pravico do njihove uporabe ima torej širša družba, ne glede na to, ali gre za komercialno ali nekomercialno koriščenje. Še vedno pa gre za avtorsko delo, zato imajo avtorji pravico do navedbe.

3. CC BY-SA: Attribution-ShareAlike – Priznanje avtorstva – Deljenje pod enakimi pogoji

Avtorji dovoljujejo, da uporabniki kopirajo, distibuirajo, prikazujejo in spreminjajo njihovo delo, vse dokler distibucija in spreminjanje potekata pod enakimi pogoji ter ob omembi izvornega avtorstva. Če uporabniki želijo distribuirati spremenjena dela pod drugimi pogoji, morajo od avtorjev za to dobiti ločeno dovoljenje. Komercialna uporaba je dovoljena.

Financerji, združeni v kOAlicijo S, priznavajo licenco CC BY-SA kot sprejemljivo alternativo privzeti licenci CC BY za licenciranje raziskovalnih podatkov, člankov in drugih raziskovalnih rezultatov.

4. CC BY-NC: Attribution-NonCommercial – Priznanje avtorstva – Nekomercialno

Avtorji dovoljujejo, da uporabniki kopirajo, distibuirajo, prikazujejo in spreminjajo njihovo delo v kakršnekoli namene razen komercialnih, uporabniki pa morajo navesti avtorje. Za uporabo dela v komercialne namene morajo od avtorjev pridobiti ločeno dovoljenje. V okviru Načrta S ta licenca ni sprejemljiva.

5. CC BY-ND: Attribution-NoDerivatives – Priznanje avtorstva – Brez predelav

Avtorji dovoljujejo, da uporabniki kopirajo, distibuirajo in prikazujejo samo izvorne kopije njihovega dela ob omembi izvornega avtorstva. Če uporabniki želijo delo spremeniti, morajo od avtorjev za to dobiti ločeno dovoljenje. Komercialna uporaba je dovoljena.

Avtorji, ki so prejeli financiranje s strani financerjev, združenih v kOAlicijo S, lahko zaprosijo za uporabo licence CC BY-ND, vendar morajo svojo zahtevo posebej utemeljiti, financer pa jo mora odobriti. Ta licenca se najpogosteje uporablja v družboslovju in humanistiki, kjer lahko zaradi prevajanja, nedoslednega navajanja ali površne interpretacije pride do izkrivljanja pomena izvornih znanstvenih del.

6. CC BY-NC-SA: Attribution-NonCommercial-ShareAlike – Priznanje avtorstva – Nekomercialno – Deljenje pod enakimi pogoji

Avtorji dovoljujejo, da uporabniki kopirajo, distibuirajo, prikazujejo in spreminjajo njihovo delo v nekomercialne namene, vse dokler distibucija in spreminjanje potekata pod enakimi pogoji ter ob omembi izvornega avtorstva. Če želijo uporabniki delo koristiti v komercialne namene, morajo od avtorjev za to dobiti ločeno dovoljenje. V okviru Načrta S ta licenca ni sprejemljiva.

7. CC BY-NC-ND: Attribution-NonCommercial-NoDerivatives – Priznanje avtorstva – Nekomercialno – Brez predelav

Avtorji dovoljujejo, da uporabniki kopirajo, distibuirajo in prikazujejo samo izvorne kopije njihovega dela v nekomercialne namene in ob omembi izvornega avtorstva. Če uporabniki želijo delo spremeniti ali ga uporabiti v komercialne namene, morajo od avtorjev za to dobiti ločeno dovoljenje. V okviru Načrta S ta licenca ni sprejemljiva.

Odprte licence za programsko kodo

Tu bomo na kratko povzeli navodila za objavo programske kode, ki jih je pripravila Univerza v Readingu. Za več informacij priporočamo, da si preberete izvorni dokument.

Ker se v znanstveni skupnosti spodbuja na sodelovanju temelječ razvoj, ponovna uporaba in širjenje znanja, se spodbuja tudi uporaba odprtih licenc za programsko kodo. Te niso nujno nekompatibilne s komercialnim koriščenjem. Za obsežnejše programje se priporoča uporaba namenskih licenc za programsko kodo, medtem ko je kratke zapise (npr. skript za statistično analizo, napisan v programu R) lažje kombinirati s povezanim podatkovnim setom in arhivirati pod splošno licenco za odprta dela, kot je Creative Commons.

Odprte licence za programsko kodo se delijo na:

• permisivne licence, ki omogočajo pretežno neomejeno ponovno uporabo in licenciranje kode ob omembi izvornega avtorstva,
• ter copyleft licence, ki zahtevajo, da se kakršnekoli prilagoditve programske kode delijo pod enakimi pogoji, kar efektivno omejuje njeno komercialno uporabo.

Če se za licenciranje svoje programske kode odločite uporabiti odprte licence, je priporočljivo, da uporabite eno od tistih, ki jih priznava Open Source Initiative. Pri izbiri si lahko pomagate s spletnima orodjema Choose a License in tl;drLegal.

Permisivne licence

Najpogosteje uporabljeni permisivni licenci za programsko kodo sta Apache 2.0 and MIT. Apache 2.0 bolj natančno definira določene vidike ponovne uporabe kot MIT. Uporabniške prispevke h kodi npr. privzeto licencira pod istimi pogoji, zato pisna privolitev izvornih avtorjev za objavo izpeljane oz. nadgrajene kode pod isto licenco ni potrebna. Apache 2.o vsebuje tudi člen, s katerim vsakdo, ki prispeva h kodi, podeli dajalcu licence pravico do patentiranja. Ti dve licenci sta verjetno najpreprostejša izbira za večino raziskovalne programske kode, kot so skripti in segmenti kode, kjer je glavni namen licenciranja narediti kodo kar najbolj dostopno in ponovno uporabljivo.

Copyleft licence

Copyleft licence se včasih nadalje delijo na “močne” copyleft in “šibke” copyleft licence. Razlikovanje je smiselno predvsem v primeru kompozitne programske opreme, kjer je bila nova koda integrirana v obstoječo, že licencirano. “Močne” copyleft licence zahtevajo, da se združena koda v celoti licencira pod copyleft pogoji, pod katerimi je bila licencirana izvorna koda. Po drugi strani se “šibke” copyleft licence nanašajo samo na že licencirani del in njegove izpeljave, ne veljajo pa za novi del, ki je bil vključen v že licencirano kodo. Splošno uporabljena “močna” copyleft licenca je GNU General Public License 3.0, splošno uporabljeni “šibki” copyleft licenci pa sta Mozilla Public License 2.0 in GNU Lesser General Public License 3.0.

Dvojno licenciranje

Programsko opremo je mogoče hkrati objaviti tako pod odprto licenco (običajno GNU General Public License 3.0) kot pod lastniško licenco. Dvojno licenciranje je primerno predvsem za programsko opremo s tržnim potencialom, pri čemer odprta licenca spodbuja razvoj in ponovno uporabo kode, medtem ko lastniška licenca omogoča prodajo izvorne različice programske opreme in vtičnikov ter njeno vključevanje v druge tržne aplikacije. Primera dvojno licencirane programske opreme sta MySQL in FFTW. Dvojno licenciranje je redko primerno za akademska dela, razen če imajo znaten tržni potencial.

Nazadnje spremenjeno: 25. 8. 2022