Politike odprte znanosti in ravnanja z raziskovalnimi podatki v Sloveniji

Slovenija je temelje za uveljavitev načel odprte znanosti položila že septembra 2015 z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015−2020. Decembra 2021 jih je tudi uzakonila z novim Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID). Zakon daje podlago za Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti ter Akcijski načrt za odprto znanost, ki sta bila sprejeta maja 2023 in podrobneje določata zahteve glede sledenja tem načelom. Priporočila oz. vizijo razvoja odprte znanosti v Sloveniji vsebuje tudi Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30), ki je bila sprejeta marca 2022. Posamezne raziskovalne institucije lahko znotraj teh zakonskih okvirov sprejmejo dodatne, podrobnejše politike.

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) je članica kOAlicije S. Nekatera načela Načrta S so bila zato prenesena v ZZrID in Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. Ker je Slovenija članica Evropske unije, za nas veljajo tudi zakonodaja in politike skupnega Evropskega raziskovalnega prostora.

Nacionalne politike

Pred letom 2015

Pred letom 2015 se je slovenska zakonodaja načel odprte znanosti dotaknila v dveh dokumentih:

• Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 je med cilji v poglavju 4.5, Informacijska infrastruktura v podporo inovacijskemu sistemu, predvidela prosti dostop do surovih podatkov iz raziskav, financiranih z javnimi sredstvi. To naj bi preprečilo podvajanja v raziskovanju, povečalo učinkovitost znanstvenega dela ter okrepilo povračilo glede na financiranje raziskav in razvoja iz javnih sredstev.
• Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture 2011–2020 je predvidel vključitev odprtega dostopa do znanstvenih objav ter podatkov v prednostne mednarodne projekte in nacionalna področja.

Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015−2020

Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015−2020 je definirala odprti dostop do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter opredelila načela, vizijo in cilje odprtega dostopa. Zahtevala je, da vsak upravičenec v obdobju 2015−2020 zagotovi odprti dostop do vseh recenziranih znanstvenih objav, ki se nanašajo na rezultate iz nacionalno financiranih raziskav. Revije izdajateljev s sedežem v Sloveniji, ki vsebujejo recenzirane znanstvene članke in se sofinancirajo z nacionalnimi javnimi sredstvi, pa morajo zagotoviti odprti dostop do svojih vsebin. Ti dve določili sta bili leta 2021 preneseni v ZZrID.

Glede raziskovalnih podatkov je strategija določala, da morajo biti raziskovalni podatki, financirani z javnimi sredstvi, v čim večji meri odprti in dostopni (po načelih FAIR) s čim manj omejitvami. Odprti dostop do raziskovalnih podatkov pomeni pravico do spletnega dostopa in ponovne uporabe digitalnih raziskovalnih podatkov pod pogoji, določenimi v pogodbi o dodelitvi sredstev. Dostopanje, rudarjenje, izkoriščanje, reproduciranje in razširjanje je brezplačno. Tudi to določilo je bilo preneseno v ZZrID.

Strategija je opredelila tudi pomembna načela odprtega dostopa, in sicer:

1. Odprti dostop do znanstvenih informacij je v interesu družbe.
2. Odprti dostop do znanstvenih informacij je v interesu gospodarstva.
3. Odprti dostop do znanstvenih informacij je del odprte znanosti.
4. Znanstvene informacije so nacionalna znanstvena dediščina.
5. Upravljanje avtorskih pravic na znanstvenih informacijah s prostimi licencami omogoča najširšo nadaljnjo uporabo rezultatov raziskav.
6. Vrednotenje znanosti naj spodbuja odprti dostop do znanstvenih informacij.
7. Za zagotovitev trajnosti nacionalne infrastrukture za odprti dostop do znanstvenih informacij je potrebno ustrezno financiranje.
8. Slovenska infrastruktura odprtega dostopa je del mednarodnih infrastruktur odprtega dostopa v znanosti.

Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (od 2021 dalje)

Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) določa nacionalna načela odprte znanosti v 40., 41. in 42. členu. 40. člen najprej definira odprto znanost, in sicer:

Odprta znanost obsega predvsem odprt dostop do raziskovalnih rezultatov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter povezovanje in vključevanje zainteresirane javnosti v raziskovalni proces.

Nadalje 40. člen določa, da mora vrednotenje in ocenjevanje raziskovalcev, raziskovalnih organizacij, raziskovalnih programov in projektov spodbujati odprto znanost. S tem se navezuje predvsem na mednarodna načela, povzeta v Deklaraciji DORA, Leidenskem manifestu in Hongkonških principih.

V 41. členu ZZrID navaja, da mora financer v okviru raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 % zahtevati, izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti pa zagotoviti, odprti dostop do vseh recenziranih znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter drugih rezultatov raziskav. Rezultati raziskav, sofinancirani iz javnih virov, morajo biti odprti in dostopni ob upoštevanju omejitev, ki jih nalagajo varstvo intelektualne lastnine, varstvo osebnih podatkov, varnost oseb ali države. Posebej so določeni pogoji za obdelavo osebnih podatkov za raziskovalne namene.

Nadalje 41. člen navaja, da morajo odprti raziskovalni podatki biti objavljeni ali drugače dostopni na način, ki omogoča njihovo najdljivost, dostopnost, interoperabilnost ter vnovično uporabo oz. po načelih FAIR.

42. člen ZZrID pa določa, da morajo znanstvene revije izdajateljev s sedežem v Republiki Sloveniji in zamejstvu, ki vsebujejo recenzirane članke in je njihovo izdajanje v celoti financirano z državnimi viri, zagotoviti odprt dostop do svojih vsebin.

Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (od 2022 dalje)

Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) odprti znanosti posveča celoten Cilj 6.2, Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav. Predvideni specifični ukrepi znotraj tega cilja so:

• U6.2.1.: Učinkovito upravljanje in financiranje razvoja in zagotavljanja mednarodne skladnosti nacionalnega ekosistema odprte znanosti, s tem povezanih nacionalnih struktur in infrastruktur ter vključevanje v mednarodne povezave in infrastrukture.
• U6.2.2.: Uvedba sodobnih pristopov vrednotenja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z načeli odprte znanosti (kot npr. DORA (Sanfranciška deklaracija o vrednotenju raziskovalne dejavnosti/San Francisco Declaration on Research Assesment), Leidenski manifest o vrednotenju znanosti (Leiden manifesto for research metrics), smernice ERA (European Research Area and Innovation Committee/Odbor za evropski raziskovalni prostor in inovacije)) za povečanje kakovosti in vpliva raziskav.
• U6.2.3.: Zagotavljanje skladnosti rezultatov znanstvenih raziskav z načeli FAIR (najdljivi/»Findable«, dostopni/»Accessible«, povezljivi/»Interoperable« in ponovno uporabljivi/»Reusable«) ter zagotovitev polne in takojšnje odprte dostopnosti (ob upoštevanju upravičenih izjem).
• U6.2.4.: Vzpostavitev nacionalne skupnosti za odprto znanost za uvajanje in spremljanje odprte znanosti v Sloveniji ter vključevanje v ERA in širše.
• U6.2.5.: Spodbujanje razvoja občanske znanosti in vključevanje javnosti v znanstvenoraziskovalno dejavnost.
• U6.2.6.: Spodbujanje razvoja nacionalne znanstvene založniške dejavnosti za delovanje po načelih odprte znanosti.

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja in njegove dopolnitve (od 2022 dalje)

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-G) je v slovenski pravni red prenesel prenovljeno Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (več o tej direktivi si lahko preberete na podstrani o politikah Evropske unije). Zakon v 6.č členu ureja ponovno uporabo raziskovalnih podatkov, in sicer:

• Zakon k omogočanju ponovne uporabe raziskovalnih podatkov iz javno financiranih raziskav zavezuje izvajalce javne službe na področju raziskovalne dejavnosti in izvajalce javne službe na področju izobraževalne dejavnosti, višje od srednješolske stopnje,
• Ponovna uporaba raziskovalnih podatkov mora biti zagotovljena s spletno objavo v odprtih formatih, ki upoštevajo formalne odprte standarde, v strojno berljivi obliki, skupaj z metapodatki, razen v primeru zakonsko določenih izjem (opredeljenih v 5.a in 6. členu; mednje spadajo npr. tajni in osebni podatki, poslovne skrivnosti, davčne tajnosti, podatki, pridobljeni v zvezi s kazenskim pregonom ipd.).

• Raziskovalni podatki, odprto dostopni v institucionalnih ali tematskih repozitorijih, se lahko brezplačno ponovno uporabijo za pridobitne ali nepridobitne namene pod pogojema, da se:

  • ponovna uporaba izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, in

  • ob vsaki ponovni uporabi navede vir podatkov, ki je naveden med metapodatki.

Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (od 2023 dalje)

Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti določa izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z načeli odprte znanosti glede:

• odprtega dostopa do rezultatov raziskav v okviru raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 %,
• vključevanja zainteresirane javnosti v znanstvenoraziskovalno delo,
• vrednotenja in ocenjevanja raziskovalcev, raziskovalnih organizacij, raziskovalnih programov in projektov v skladu z načeli odprte znanosti,
• infrastrukture odprte znanosti.

Kot rezultate raziskav uredba šteje znanstvene publikacije (na primer znanstvene članke, objavljeni v znanstvenih revijah in na znanstvenih založniških platformah), znanstvene monografije in druge vrste recenziranih publikacij, raziskovalne podatke, programsko opremo, ki je nastala kot rezultat raziskav, ter druge vrste rezultatov raziskav v digitalni obliki.

Uredba v skladu z 41. členom ZZrID določa, da morajo izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti zagotoviti odprti dostop do digitalnih različic znanstvenih publikacij in z njimi povezanih drugih rezultatov raziskav v digitalni obliki, če so za raziskave prejeli 50 ali več odstotno sofinanciranje iz javnih virov Republike Slovenije (iz državnega proračuna, evropskih programov in skladov, virov lokalnih skupnosti).

V prehodnem obdobju, ki ga s svojimi aktivnostmi na tem področju (preoblikovalne pogodbe z znanstvenimi založniki) določa kOAlicija S, uredba še vedno omogoča vse vrste objav brez omejitev, tudi v t. i. hibridnih revijah. Stroške odprto dostopnih objav v tem primeru prevzame financer iz drugih virov. Raziskovalci lahko v primeru naročniških/hibridnih revij objavijo odprto dostopen članek na osnovi vavčerjev za APC (article processing charge), ki so na razpolago v okviru sklenjenih preoblikovalnih pogodb. Če vavčerjev zmanjka in raziskovalci APC pokrijejo iz sredstev sofinancirane raziskave, lahko za povračilo APC zaprosijo na Javnem razpisu ARIS za povračilo stroškov znanstvenih objav v odprtem dostopu.

Podobno določa Uredba odprti dostop do raziskovalnih (meta)podatkov in drugih rezultatov raziskav. V ta namen morajo raziskovalci pripraviti načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki ter upoštevati načela FAIR in načelo »odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je nujno«. Uredba določa način trajne hrambe raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav v repozitorijih ter pravila citiranja. V povezavi z avtorskimi pravicami na znanstvenih publikacijah Uredba določa način upravljanja teh pravic in določa vrsto odprtih licenc, ki se lahko uporabijo.

Uredba prav tako določa, da morajo financerji pri ocenjevanju raziskovalne dejavnosti (vključno z evalvacijo raziskovalnih programov in infrastrukturne dejavnosti) vrednotiti bistvene vsebinske dosežke znanstvenoraziskovalnega dela in ne mesta objave oziroma njegovega faktorja vpliva (ali drugih metrik revije) ali založnika, poleg znanstvenih publikacij pa upoštevati tudi druge vrste rezultatov raziskav in druge prakse odprte znanosti. Uredba ne posega v recenzijski postopek znanstvenih publikacij, razen da obstoječim možnostim doda tudi možnost odprtega recenziranja znanstvenih publikacij kot eno od praks odprte znanosti.

Uredba določa, da morajo financerji, kjer je to primerno in če to lahko vpliva na večjo kakovost raziskav (izjema so lahko na primer pionirske raziskave), spodbujati upoštevanje potreb končnih uporabnikov oziroma širše skupnosti (na primer civilne družbe na izbranem raziskovalnem področju). Prav tako morajo financerji, kjer je to primerno in lahko omogoči večjo kakovost raziskav, spodbujati izvajanje občanske znanosti v javno sofinanciranih raziskavah.

Institucionalne politike

Pravilnik o doktorskem študiju Univerze v Ljubljani

Pravilnik o doktorskem študiju Univerze v Ljubljani v poglavju Ravnanje z raziskovalnimi podatki v 50. členu določa:

Raziskovalni podatki, ustvarjeni in zbrani za potrebe doktorske disertacije, morajo biti objavljeni ali drugače dostopni na način, ki omogoča njihovo preglednost, dostopnost, interoperabilnost ter možnost ponovnega vrednotenja in uporabe. Doktorand odda raziskovalne podatke v podatkovni repozitorij, podatkovno središče ali arhiv raziskovalnih podatkov, s čimer se zadosti načelom preverljivosti, transparentnosti in odprte znanosti. Prednostno se raziskovalni podatki predajo področnim nacionalnim ali mednarodnim podatkovnim središčem, namenjenim določenim vrstam podatkov ali v Repozitorij UL.

*

V doktorski disertaciji se navede, kje so dostopni podatki in kako je mogoče dostopati do njih. Izjeme pri deljenju podatkov so upravičene, kadar gre za osebne in občutljive podatke ali kadar gre za razloge varovanja intelektualne lastnine oziroma nerazkrivanja ogroženih področij, skupin ali vrst. V primeru uveljavljanja utemeljenih izjem pri deljenju podatkov doktorand v dogovoru s podatkovnim središčem poskrbi za ustrezen način zaščite podatkov in omejitve dostopa do podatkov. Za katalog podatkovnega središča morajo biti v tem primeru pripravljeni vsaj prosto dostopni metapodatki, iz katerih je razvidno, kje in pod kakšnimi pogoji so raziskovalni podatki dostopni.

Politika dolgotrajne digitalne hrambe Arhiva družboslovnih podatkov

Politika dolgotrajne digitalne hrambe Arhiva družboslovnih podatkov določa pravila, odgovornosti, vloge in sistem nadzora pri ravnanju s podatki. S tem omogoča arhivu uresničevanje temeljnega poslanstva, tj. zagotavljanja trajne dostopnosti podatkov, ter njegovo uveljavitev kot zaupanja vreden repozitorij pri uporabnikih, dajalcih podatkov in financerjih. Politika določa organizacijsko strukturo arhiva, ravnanje z digitalnimi objekti, dostop do podatkov, arhitekturo informacijske tehnologije ter varnost in upravljanje s tveganji. Dokument je dostopen na spletni strani Arhiva družboslovnih podatkov.

Nazadnje spremenjeno: 7. 6. 2023