Politike odprte znanosti in ravnanja z raziskovalnimi podatki v Evropski uniji

Financerji na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti pogoje izvajanja raziskav določajo v obliki t. i. znanstvenih politik. Za Slovenijo kot članico Evropske unije so relevantne politike Evropskega raziskovalnega prostora, skupnega raziskovalnega območja, ki temelji na notranjem trgu, a je odprt svetu in omogoča prost pretok raziskovalcev, znanstvenih dognanj in tehnologije. Določeni finančni mehanizmi znotraj ERA, kot so npr. Obzorje Evropa, Evropski raziskovalni svet in Euratom, lahko določajo podrobnejše oz. specifične raziskovalne politike.

Evropski raziskovalni prostor (ERA)

Evropska komisija je marca 2022 sprejela Pakt za raziskovanje in inovacije v Evropi. Pakt definira 10 skupnih vrednot in principov, ki bodo vodili raziskave in inovacije v Evropi ter njeno sodelovanje s preostalim svetom. Skupna politika ERA nadalje definira 20 konkretnih ukrepov, ki bodo v obdobju 2022–2024 prispevali k uresničevanju ciljev, določenih v Paktu. Ti ukrepi so:

1. vpeljava odprte znanosti, tudi s pomočjo Evropskega oblaka odprte znanosti (European Open Science Cloud, EOSC);
2. osnutek zakonodajnega okvira Evropske unije za avtorsko in podatkovno pravo v znanosti;
3. reforma sistema vrednotenja raziskav, raziskovalcev in institucij;
4. promocija privlačnih raziskovalnih karier, kroženja talenta in mobilnosti;
5. promocija enakosti spolov in spodbujanje inkluzivnosti;
6. zaščita akademske svobode v Evropi;
7. nadgradnja priporočil Evropske unije za dvig vrednosti znanja;
8. krepitev raziskovalnih infrastruktur;
9. promocija notranjega sodelovanja;
10. razvoj raziskovalnih in inovacijskih misij ter partnerstev Evropske unije v ključne gradnike ERA;
11. ERA za zeleni prehod;
12. pospešitev zelene/digitalne preobrazbe ključnih evropskih industrijskih ekosistemov;
13. opolnomočenje visokošolskih institucij;
14. približanje znanosti občanom;
15. izgradnja raziskovalnih in inovacijskih ekosistemov za izboljšanje odličnosti in konkurenčnosti;
16. izboljšanje dostopa do odličnosti v celotni Evropski uniji;
17. izboljšanje strateške kapacitete javnih raziskovalnih organizacij;
18. podpora nacionalnim procesom za implementacijo ERA v državah članicah Evropske unije;
19. vzpostavitev sistema za spremljanje razvoja in delovanja ERA;
20. podpora investicijam in reformam na področju raziskav in inovacij.

V okviru skupne politike ERA si bomo podrobneje ogledali politiko Evropske unije glede odprte znanosti, Evropski oblak odprte znanosti in platformo za objavljanje Open Research Europe.

Politika Evropske unije na področju odprte znanosti

Odprta znanost je ena od prioritet Evropske komisije in standardni način dela v okviru njenih programov za financiranje raziskav in inovacij. Politika odprte znanosti v Evropski uniji obsega osem vidikov:

1. usposabljanje in veščine za izvajanje odprte znanosti v praksi,
2. prepoznavanje, spodbujanje in nagrajevanje praks odprte znanosti,
3. metrike nove generacije in altmetrike,
4. odprto založništvo in spodbujanje zgodnjega deljenja raziskovalnih rezultatov,
5. odprti podatki,
6. raziskovalna integriteta in ponovljivost znanstvenih spoznanj,
7. Evropski oblak odprte znanosti (EOSC),
8. občanska znanost.

Bistvo teh politik na različnih nivojih v ERA predstavlja odprt dostop do vseh rezultatov raziskav, ustvarjenih na podlagi javnega financiranja znanstvenoraziskovalnega dela. Odprti rezultati raziskav obsegajo odprte objave recenziranih znanstvenih člankov, odprte raziskovalne podatke ter odprte vse ostale rezultate raziskav (npr. metodologije, vzorce, protokole, programsko opremo, instrumente ipd.).

Odprti rezultati raziskav morajo omogočiti tako ponovljivost raziskav kot tudi možnost ponovne uporabe rezultatov v drugih raziskavah. Pogoj za to je odgovorno ravnanje s podatki po načelu »odprto, kolikor je mogoče in zaprto, kolikor je nujno«. Odgovorno ravnanje s podatki je ravnanje v skladu z etičnimi načeli, v skladu z načrtom ravnanja z raziskovalnimi podatki, v skladu s politikami financerjev ter v skladu z drugimi interesi. Ključno načelo odgovornega ravnanja s podatki je ravnanje po načelih FAIR (findability – najdljivost, accessibility – dostopnost, interoperability – interoperabilnost, reusability – ponovna uporabnost). V ta namen Evropska komisija zahteva od prejemnikov javnih sredstev natančno vnaprejšnje načrtovanje ravnanja z raziskovalnimi podatki. Da bi raziskovalcem olajšala doseganje skladnosti z načeli odprte znanosti, pa je vzpostavila tudi lastno odprto založniško platformo Open Research Europe.

Open Research Europe (ORE)

Open Research Europe je spletna platforma za odprto objavljanje in odprto recenziranje znanstvenih del z vseh raziskovalnih področij v okviru projektov Obzorja 2020 in Obzorja Evropa. Ker platformo financira Evropska komisija, je za uporabnike celoten proces brezplačen. Publikacije so objavljene zelo hitro v obliki predobjav, recenzijski proces pa je odprt in transparenten. Tudi po zaključku recenzije so na publikacijo še mogoči komentarji, avtorji pa imajo možnost popravke in posodobitve naložiti tudi po zaključku recenzije. Nova različica znanstvenega dela lahko nato vstopi v nov krog recenzijskega procesa.

Več o Open Research Europe si lahko ogledate v predavanju v sklopu Odprte akademije CTK UL.

Evropski oblak odprte znanosti (EOSC)

Evropski oblak odprte znanosti je iniciativa, ki si prizadeva razviti “mrežo FAIR podatkov in storitev” za evropsko znanost. Trenutno je dostop do raziskovalnih podatkov fragmentaren, saj nastajajo in se shranjujejo po različnih evropskih raziskovalnih institucijah in podatkovnih centrih. Odprt dostop do teh podatkov ni zagotovljen in vsebina ni interoperabilna, kar omejuje ponovno uporabo.

Evropski oblak odprte znanosti namerava rešiti ta problem z vzpostavitvijo digitalne infrastrukture, ki bo zagotovila interoperabilnost podatkovnih baz ter eno vstopno točko, posledično pa enostaven in odprt dostop do podatkov iz javno financiranih raziskav. Vidiki te digitalne infrastrukture obsegajo vse od vizualizacije in analitike do dolgoročne hrambe podatkov ter spremljanja privzema praks odprte znanosti.

Obzorje Evropa

Obzorje Evropa je deveti ključni finančni program Evropske unije za financiranje raziskav in inovacij, ki bo trajal od leta 2021 do 2027. Nasledil je program Obzorje 2020, ki je raziskovalce že delno obvezal k praksam odprte znanosti. Objavljanje v odprtem dostopu je z Obzorjem 2020 postalo obvezno, deljenju raziskovalnih podatkov in izdelavi načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki pa se je še bilo mogoče odreči z argumentom upravičenih izjem.

Z Obzorjem Evropa sta poleg odprtih objav postala obvezna tudi deljenje raziskovalnih podatkov in izdelava načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki. Raziskovalni podatki lahko zaradi upravičenih izjem sicer ostanejo zaprti ali zavarovani, v vsakem primeru pa morajo biti odprti metapodatki. Ravnanje z raziskovalnimi podatki mora biti odgovorno, vnaprej načrtovano, skladno z načeli FAIR in skladno z načelom »odprto, kolikor je mogoče in zaprto, kolikor je nujno«. Med priporočenimi praksami odprte znanosti Obzorje Evropa navaja predregistracijo raziskav, registracijska poročila in objavo nerecenziranih rokopisov objav.

V projektih Obzorja Evropa se prakse odprte znanosti tudi ocenjujejo v okviru kriterijev Odličnost (Excellence) ter Kakovost in učinkovitost implementacije (Quality and efficiency of implementation). Izjema od tega pravila so projekti Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), ki praks odprte znanosti ne vključujejo med kriteriji za ocenjevanje. ERC prijaviteljem oz. upravičencem zagotavlja tudi ločena navodila za pripravo načrta za ravnanje z raziskovalnimi podatki ter njihovo deljenje.

Ključni dokumenti Obzorja Evropa

Razpisno dokumentacijo in ostale pripadajoče dokumente (tudi npr. predloga načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki) se nahaja na spletnem portalu Evropske komisije Funding & Tender Opportunities. Ključni dokumenti, ki jih morate poznati, so:

• Horizon Europe Programme Guide, ki opredeljuje prakse odprte znanosti v poglavjih 14 (Dissemination and exploitation of research results) in 16 (Open Science),
• EU Grants – AGA: Annotated Model Grant Agreement, ki v Prilogi 5: Komunikacija, diseminacija, odprta znanost in vidnost (Annex 5: Communication, dissemination, open science and visibility) natančno opredeljuje pogoje in načine diseminacije znanstvenih publikacij, podatkov in metapodatkov.
• Horizon Europe (HORIZON), Euratom Research and Training Programme (EURATOM): General Model Grant Agreement, EIC Accelerator Contract, ki se v Poglavju 2: Pravila za izvajanje dejavnosti (Section 2: Rules for carrying out the action) posveča vidikom zaupnosti, varnosti, etike, varstva podatkov in zaščite intelektualne lastnine, ki določajo upravičene izjeme od odprtosti raziskovalnih podatkov.

Priporočilo Komisije (EU) 2018/790 z dne 25. aprila 2018 o dostopu do znanstvenih informacij in njihovem arhiviranju

Priporočilo Komisije (EU) 2018/790 z dne 25. aprila 2018 o dostopu do znanstvenih informacij in njihovem arhiviranju opredeljuje, da je arhiviranje rezultatov znanstvenih raziskav v javnem interesu. Zaradi velikega pomena arhiviranja za prihodnjo uporabo rezultatov raziskav se državam članicam priporoča oblikovanje oziroma krepitev politik na tem področju.

Priporočilo določa, da bi države članice morale določiti in izvajati jasne politike (kot so opisane v nacionalnih akcijskih načrtih) za:

• razširjanje in odprt dostop do znanstvenih objav, ki so rezultat javno financiranih raziskav,
• upravljanje raziskovalnih podatkov, ki so rezultat javno financiranih raziskav, vključno z odprtim dostopom,
• spodbujanje arhiviranja in ponovne uporabe znanstvenih informacij (objave, raziskovalni podatki in drugi rezultati raziskav),
• spretnosti in kompetence, ki jih raziskovalci in osebje akademskih ustanov potrebujejo v zvezi z znanstvenimi informacijami,
• nadaljnji razvoj infrastruktur, ki podpirajo sistem za dostop do znanstvenih informacij, njihovo arhiviranje, izmenjavo in ponovno uporabo, ter za promocijo svojega združevanja v okviru EOSC,
• prilagoditev, kar se tiče znanstvenih informacij, sistema za ocenjevanje poklicnih poti za raziskovalce, sistema ocenjevanja za podelitev raziskovalnih štipendij raziskovalcem in sistema ocenjevanja za raziskovalne ustanove.

Države članice bi po priporočilu prav tako morale:

• zagotoviti, da institucije, ki financirajo raziskave in so odgovorne za upravljanje javnega financiranja raziskav, in akademske ustanove, ki prejemajo javna sredstva, na nacionalni ravni in usklajeno izvajajo politike in nacionalne akcijske načrte,
• z EOSC in drugimi globalnimi pobudami zagotoviti sinergije med nacionalnimi infrastrukturami,
• sodelovati v dialogih med več zainteresiranimi stranmi o prehodu na odprto znanost na nacionalni, evropski in mednarodni ravni,
• ter imeti nacionalno referenčno točko za usklajevanje ukrepov iz tega priporočila, ki bi hkrati opravljala vlogo kontaktne osebe za Evropsko komisijo.

Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja

Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja natančneje opredeljuje dostop do informacij, ki je zagotovljen z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Nanaša se na informacije javnega sektorja ali informacije, ki se zbirajo, proizvajajo, reproducirajo in razširjajo pri izvajanju javne naloge ali opravljanju storitve v splošnem interesu. V 4. členu preambule Direktiva posebej izpostavlja, da sem spadajo tudi podatki javnih podjetij, raziskovalnih organizacij in organizacij, ki financirajo raziskave.

27. člen preambule opredeljuje pojem in smisel odprtega dostopa do rezultatov raziskav, vključno z raziskovalnimi podatki:

Obseg ustvarjenih raziskovalnih podatkov eksponentno raste in daje možnosti za ponovno uporabo zunaj znanstvene skupnosti. Za učinkovito in celostno obravnavo vse večjih družbenih izzivov je postalo ključno in nujno, da je mogoče dostopati do podatkov iz različnih virov, pa tudi različnih sektorjev in disciplin, jih povezovati ter ponovno uporabljati. Med raziskovalnimi podatki so statistični podatki, rezultati poskusov, meritve, opazovanja, ki izhajajo iz terenskega dela, rezultati anket ter posnetki in slike razgovorov. Med njimi so tudi metapodatki, specifikacije in drugi digitalni predmeti. Raziskovalni podatki se razlikujejo od znanstvenih člankov, v katerih znanstveniki poročajo o ugotovitvah, ki izhajajo iz njihovih raziskav, in jih komentirajo. Dolga leta je bila odprta razpoložljivost in možnost ponovne uporabe podatkov iz javno financiranih znanstvenih raziskav odvisna od posebnih pobud politike. Odprti dostop se razume kot praksa zagotavljanja brezplačnega spletnega dostopa do rezultatov raziskav končnim uporabnikom brez omejitev uporabe in ponovne uporabe, kar presega okvir možnosti za zahtevo priznanja avtorstva. Cilj politik odprtega dostopa je zlasti zagotoviti raziskovalcem in širši javnosti dostop do raziskovalnih podatkov čim prej v procesu razširjanja ter poenostaviti njihovo uporabo in ponovno uporabo. Odprti dostop povečuje kakovost, zmanjšuje potrebo po nepotrebnem podvajanju raziskav, pospešuje znanstveni napredek, je sredstvo za boj proti znanstvenim goljufijam ter lahko na splošno spodbudi gospodarsko rast in inovacije. Poleg zagotavljanja odprtega dostopa so hvalevredna prizadevanja usmerjena v to, da bi načrtovanje upravljanja podatkov postalo standardna znanstvena praksa, in v podporo razširjanju raziskovalnih podatkov, ki jih je mogoče enostavno najti, so dostopni in interoperabilni ter jih je mogoče ponovno uporabiti (načelo FAIR).

28. člen preambule opredeljuje, kako lahko države članice prenesejo določila Direktive v svoj pravni red:

Iz navedenih razlogov je primerno določiti, da morajo države članice sprejeti politike odprtega dostopa za podatke, pridobljene v javno financiranih raziskavah, in zagotoviti, da takšne politike izvajajo vse raziskovalne organizacije, in organizacije, ki raziskave financirajo. Raziskovalne organizacije in organizacije, ki raziskave financirajo, bi lahko bile organizirane tudi kot organi javnega sektorja ali javna podjetja. Ta direktiva se za take hibridne organizacije uporablja le v njihovi vlogi raziskovalnih organizacij in za njihove raziskovalne podatke. Politike odprtega dostopa običajno omogočajo več izjem od načela, da je treba zagotoviti javno dostopnost rezultatov znanstvenih raziskav. Priporočilo Komisije z dne 25. aprila 2018 o dostopu do znanstvenih informacij in njihovem arhiviranju, kjer so med drugim opisani pomembni elementi politik odprtega dostopa. Poleg tega bi bilo treba izboljšati pogoje, pod katerimi je mogoče nekatere podatke iz raziskav ponovno uporabiti. Zato bi bilo treba nekatere obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, razširiti na raziskovalne podatke, ki izhajajo iz znanstvenih raziskav, subvencioniranih z javnim financiranjem ali sofinanciranih s strani javnih in zasebnih subjektov. V okviru nacionalnih politik odprtega dostopa bi morala biti javna dostopnost javno financiranih raziskovalnih podatkov standardna možnost. Vendar bi bilo treba v zvezi s tem ustrezno upoštevati pomisleke glede zasebnosti, varstva osebnih podatkov, zaupnosti, nacionalne varnosti, upravičenih poslovnih interesov, kot so poslovne skrivnosti, in pravic intelektualne lastnine tretjih oseb v skladu z načelom „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“. Poleg tega raziskovalni podatki, do katerih zaradi nacionalne varnosti, obrambe ali javne varnosti dostop ni dovoljen, ne bi smeli biti vključeni v to direktivo. Da bi se izognili kakršni koli upravni obremenitvi, bi se morale obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, uporabljati samo za tiste raziskovalne podatke, ki so jih raziskovalci, organizacije, ki opravljajo raziskave, ali organizacije, ki jih financirajo, že dali na razpolago javnosti prek institucionalnih ali tematskih repozitorijev, ter ne bi smele povzročati dodatnih stroškov pri pridobivanju naborov podatkov ali tega, da bi bilo potrebno dodatno shranjevanje podatkov. Države članice lahko razširijo uporabo te direktive na raziskovalne podatke, ki so na razpolago javnosti prek drugih podatkovnih infrastruktur poleg repozitorijev, v odprto dostopnih publikacijah, v obliki datoteke, priložene članku, podatkovnemu članku ali članku v podatkovni reviji. Dokumenti, ki niso raziskovalni podatki, bi morali še naprej biti izvzeti iz področja uporabe te direktive.

V 10. členu 3. poglavja (Pogoji za ponovno uporabo) Direktiva določa obveze držav članic Evropske unije v zvezi z odprtim dostopom do raziskovalnih podatkov:

1. Države članice podpirajo razpoložljivost raziskovalnih podatkov tako, da sprejmejo nacionalne politike in ustrezne ukrepe, katerih cilj je zagotoviti, da bodo vsi podatki iz javno financiranih raziskav v skladu z načelom „vgrajene odprtosti“ prosto dostopni („politike odprtega dostopa“) in združljivi z načeli FAIR. V zvezi s tem se v skladu z načelom „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“ upoštevajo vidiki, ki zadevajo pravice intelektualne lastnine, varstvo osebnih podatkov in zasebnost, pa tudi varnost in upravičene poslovne interese. Te politike odprtega dostopa so namenjene raziskovalnim organizacijam in organizacijam, ki raziskave financirajo.
*
2. Brez poseganja v točko (c) člena 1(2) se lahko raziskovalni podatki ponovno uporabijo za komercialne ali nekomercialne namene v skladu s poglavjema III in IV, če so financirani iz javnih sredstev ter so jih raziskovalci, raziskovalne organizacije ali organizacije, ki raziskave financirajo, že objavili prek institucionalnih ali tematskih repozitorijev. V zvezi s tem se upoštevajo upravičeni poslovni interesi, dejavnosti prenosa znanja in že obstoječe pravice intelektualne lastnine.

Nazadnje spremenjeno: 8. 6. 2023