Začel se je evropski projekt PathOS – Key Impact Pathways of Open Science

Začel se je evropski projekt PathOS – Key Impact Pathways of Open Science

07/11/2022

PathOS - Key Impact Pathways of Open Science

31. avgusta 2022 se je pričel evropski projekt PathOS – Key Impact Pathways of Open Science, katerega cilj je identificirati in kvantificirati ključne vplive implementacije praks odprte znanosti z vidika akademske sfere in njenih vzajemnih odnosov z gospodarskimi in družbenimi akterji. PathOS bo omogočil vpogled v daljnosežnost vplivov odprte znanosti in njihove vzročno-posledične mehanizme. Delovni načrt projekta vključuje zbiranje dokazov, razvoj novih metod in orodij za merjenje vpliva praks odprte znanosti, večkratno pilotno testiranje prek poglobljenih študij primerov, inovativno razširjanje izsledkov in mreženje ter dejavnosti za sintezo rezultatov, ki se bodo zaključile s priporočili za bodoče razvojne politike. Izsledki projekta PathOS bodo ključnega pomena za razvoj učinkovite politike odprte znanosti v Evropski uniji.

V projekt PathOS so vključeni:

Projekt PathOS namerava zbrati konkretne dokaze o vzročno-posledičnih učinkih odprte znanosti s preučevanjem njenih poti in praks, od temeljev do rezultatov, od izidov do vpliva, vključno z upoštevanjem pospeševalnih in zaviralnih dejavnikov. PathOS bo pripomogel k razumevanju učinkov odprte znanosti na akademsko sfero, gospodarstvo in družbo. Oblikovalcem politik in drugim akterjem v ekosistemu raziskav in inovacij bo pomagal pripraviti priporočila o tem, kako in v kakšnem obsegu je treba spodbujati odprto znanost, kako jo razvijati na uravnotežen način. Pomagal bo razviti tudi inovativna orodja in metode z uporabo velepodatkov, ki bodo dopolnila tradicionalne načine preučevanja učinkov odprte znanosti.

Vse to bo omogočilo na dokazih temelječo opredelitev prioritet za bodoče politike odprte znanosti, maksimizacijo učinkov praks odprte znanosti ter povečano zmogljivost raziskav in inovacij v Evropski uniji.

Spletni tečaj “Introduction to Longitudinal Data Analysis”

Spletni tečaj “Introduction to Longitudinal Data Analysis”

26/10/2022

Introduction To Longitudinal Data Analysis

Longitudinalni podatki so pomembni za različna raziskovalna področja, saj omogočajo sočasno analizo sprememb na individualni in skupinski ravni ter izboljšujejo naše razumevanje vzročno-posledičnih povezav. Tečaj “Introduction to Longitudinal Data Analysis” Univerze v Manchestru bo obsegal tri temeljne okvire za analizo longitudinalnih podatkov: večnivojsko modeliranje, modeliranje s pomočjo strukturnih enačb in analizo zgodovine dogodkov. Tečaj bo potekal kot kombinacija predavanj in praktičnih vaj z uporabo podatkov iz resničnega sveta. Med tečajem bo tudi priložnost za razpravo o tem, kako uporabiti te modele v lastnih raziskavah.

Tečaj bo potekal v petih sklopih med 9:00 in 16:00 po britanskem času (10:00-17:00 CET) z odmorom za kosilo med 12:00 in 13:00 (13:00-14:00 CET). Posamezni sklopi bodo zajemali sledeče teme:

  • 27. 1. 2023 – Čiščenje podatkov in vizualizacija longitudinalnih podatkov
  • 3. 2. 2023 – Modeli z navzkrižnim zamikom (vključno z uvodom v modeliranje strukturnih enačb in avtoregresivne modele)
  • 10. 2. 2023 – Večnivojski model sprememb (vključno z uvodom v večnivojsko modeliranje)
  • 17. 2. 2023 – Modeliranje latentne rasti
  • 24. 2. 2023 – Modeli preživetja (znani tudi kot analiza zgodovine dogodkov)

Pogoja za udeležbo na tečaju sta dobro znanje regresijskega modeliranja ter osnovno poznavanje statističnega programa R ali izkušnje s programiranjem v drugih statističnih orodjih.

Priporočena literatura:

  • Wickham, H., & Grolemund, G. (2016). R for data science: Import, tidy, transform, visualize, and model data (First edition). O’Reilly. (na voljo tudi brezplačno na spletu)
  • Singer, J., & Willett, J. (2003). Applied longitudinal data analysis: modeling change and event occurrence. Oxford University Press.
  • Newsom, J. T. (2015). Longitudinal Structural Equation Modeling: A Comprehensive Introduction. Routledge.

Cena tečaja je:

  • 30 £ na dan za študente,
  • 60 £ na dan za osebje z raziskovalnih organizacij, agencij za financiranje raziskovalne dejavnosti, nevladnih (neprofitnih) organizacij in javnega sektorja,
  • 100 £ na dan za vse ostale udeležence.

Ostale podrobnosti v zvezi s financiranjem so na voljo na spletni strani tečaja. Prijave na tečaj so mogoče prek spletne trgovine Univerze v Southamptonu.

Vabljeni!

Seznami referenc znanstvenih publikacij, ki jih indeksira Crossref, zdaj javno dostopni

Seznami referenc znanstvenih publikacij, ki jih indeksira Crossref, zdaj javno dostopni

29/09/2022

Book wall by Kerttu from Pixabay

S septembrom 2022 so postali seznami referenc več kot 60 milijonov znanstvenih publikacij, ki jih indeksira Crossref, v celoti javno dostopni. Ta dosežek je rezultat več kot petletnih prizadevanj Initiative for Open Citations (I4OC) za večjo transparentnost znanstvenega založništva. Brezplačen dostop do seznamov referenc v znanstvenih člankih namreč omogoča odkrivanje raziskovalnih trendov, manipulacij s citati, sledenje umaknjenim objavam ipd.

Od ustanovitve leta 2017 dalje se je I4OC povezal z že 29 znanstvenimi založniki, da bi odprli sezname referenc v 14 milijonih znanstvenih člankov. Do danes je ta številka zrasla na več kot 60 milijonov in vključuje vse članke v revijah, indeksiranih v storitvi Crossref. Tudi če se citirani članki in tisti, ki jih citirajo, še vedno nahajajo za plačilnim zidom, so seznami referenc zdaj prosto dostopni. Vključujejo tudi trajni identifikator v obliki aktivne hiperpovezave, kar omogoča dostop do citirane publikacije z enim klikom.

Crossref je neprofitna organizacija s sedežem v ZDA, ki beleži trajne identifikatorje znanstvenih publikacij (predvsem DOI). Skupno indeksira približno 134 milijonov zapisov, vključno s publikacijami, ki ne vsebujejo seznamov referenc. Čeprav Crossref indeksira publikacije vseh večjih znanstvenih založnikov (npr. Elsevier, Springer Nature in Taylor & Francis), pa vanj niso vključene publikacije številnih manjših založb, predvsem lokalne oz. v jeziku, ki ni angleški.

Seznami referenc bodo od zdaj naprej licencirani z najpermisivnejšo licenco Creative Commons, tj. CC0, kar bo omogočalo njihovo svobodno uporabo. To predstavlja pomemben napredek glede na čas pred iniciativo I4OC. V preteklosti bi namreč raziskovalci za preučevanje vzorcev citiranja zaprositi za dostop do podatkovnih baz s podatki o citatih, npr. Web of Science ali Scopus. Tudi če bi pridobili dostop, ne bi mogli javno objaviti podatkov, na katerih bi temeljila njihova odkritja, saj so te baze v zasebni lasti (Web of Science v lasti Clarivate in Scopus v lasti Elsevierja). Odprtje seznamov referenc bo po pričakovanjih najbolj koristilo raziskovalcem, ki se ukvarjajo z bibliometrijo, scientometrijo in podatkovno znanostjo.

Viri:

Bela hiša zahteva takojšen odprti dostop do vseh javno financiranih znanstvenih člankov do leta 2025

Bela hiša zahteva takojšen odprti dostop do vseh javno financiranih znanstvenih člankov do leta 2025

29/08/2022

The White House by David Mark from Pixabay

ZDA so leta 2008 uvedle zeleni odprti dostop za publikacije na podlagi raziskav, ki jih financirajo Nacionalni inštituti za zdravje (National Institutes of Health, NIH). Takrat sprejeti zakon zahteva, da je vse tovrstne publikacije potrebno arhivirati v javno dostopnem repozitoriju PubMedCentral najkasneje v enem letu po objavi. Od takrat naprej je ameriški kongres večkrat poskušal uzakoniti enako politiko tudi za ostala zvezna telesa, a neuspešno. Da bi proces premaknila z mrtve točke, je Bela hiša leta 2013 izdala direktivo o odprtem dostopu do publikacij in podatkov, ki zadeva vse zvezne agencije s proračuni za raziskovanje in razvoj v vrednosti vsaj 100 milijonov USD.

Na področju odprtega dostopa v ZDA se zdaj obeta nov napredek. Administracija predsednika Joeja Bidna je 25. 8. 2022 odredila, da morajo zvezne agencije do konca leta 2025 v odprtem dostopu brezplačno objaviti vse javno financirane publikacije takoj po objavi končnega recenziranega rokopisa (postprint). Odprto morajo objaviti tudi podatke, na katerih temeljijo te publikacije, in sicer “brez odlašanja”. Bela hiša je s tem bistveno omejila, vendar ne formalno odpravila, zmožnosti znanstvenih založnikov, da končne različice javno financiranih publikacij do enega leta ohranijo za naročniškim plačilnim zidom (pod embargom). S tem se politika odprtega dostopa v ZDA približuje politiki kOAlicije S.

Podrobnosti novih ukrepov, vključno s financiranjem odprtega dostopa, za zdaj sicer ostajajo nedorečene. Znano je, da krepi ne predvidevajo ene same poti do odprtega dostopa, npr. izključno prek objavljanja v zlatih revijah. Raziskovalci, ki objavljajo v naročniških revijah, bodo imeli možnost objaviti končni recenzirani rokopis (postprint) v javnem repozitoriju ali na drugem podobnem mestu, ki ga bo odobrila agencija. Znanstveni založniki pa bodo za plačilnim zidom še vedno lahko ohranili svoje založniško oblikovane publikacije (version of record, VoR). Vsaka zvezna agencija mora oblikovati svojo politiko odprtega dostopa do konca leta 2024 in jo uvesti do konca leta 2025.

Po ocenah Urada za znanost in tehnološko politiko Bele hiše je bilo leta 2020 na podlagi zveznega financiranja ustvarjenih 195.000 do 263.000 znanstvenih člankov ali približno 7–9 % svetovne znanstvene produkcije, ki je tisto leto znašala 2,9 milijona člankov.

Science Europe sprejela dogovor o reformi vrednotenja raziskovalne dejavnosti

Science Europe sprejela dogovor o reformi vrednotenja raziskovalne dejavnosti

08/08/2022

Science Europe Agreement on Reforming Research Assessment

Science Europe*, European University Association in dr. Karen Stroobants so ob podpori Evropske komisije pripravili dogovor o reformi vrednotenja raziskovalne dejavnosti, ki je bil 20. 7. 2022 objavljen na spletni strani Science Europe. Dokument je bil v pripravi od januarja 2022 in upošteva prispevke več kot 350 raziskovalnih organizacij iz več kot 40 držav. Vključuje načela, zaveze in časovne okvire za reformo ter določa načela delovanja za koalicijo organizacij, ki bodo pripravljene sodelovati pri izvajanju sprememb.

Vizija koalicije je, da se pri vrednotenju raziskav, raziskovalcev in raziskovalnih organizacij začne upoštevati raznolike rezultate, prakse in dejavnosti, ki izboljšujejo kakovost in učinek raziskav. To zahteva, da se vrednotenje raziskovalne dejavnosti utemelji predvsem na podlagi kvalitativne presoje, pri kateri je osrednjega pomena recenzijski proces, podprt z odgovorno uporabo kvantitativnih kazalnikov. Takšen način vrednotenja bi bilo potrebno vpeljati pri odločitvah o zaposlovanju, napredovanju in nagrajevanju ter financiranju raziskovalnih projektov, raziskovalnih organizacij in njihovih podenot.

Reforma, ki jo dokument predvideva, je zasnovana zelo praktično, s poudarkom na 4 temeljnih in 6 podpornih zavezah, katerih namen je povečati izvedljivost in dejanski učinek reforme. Zaveze so ključnega pomena za uveljavitev odgovornih raziskovalnih praks in predstavljajo skupno osnovo za vsa akademska področja in discipline. Science Europe bo začela zbirati podpise v podporo reformi 28. 9. 2022 v času Evropskih dnevov raziskav in inovacij, vendar je mogoče že zdaj koordinatorjem procesa pri Science Europe predhodno najaviti svojo podporo.

Reformo vrednotenja raziskovalne dejavnosti je med svojimi sklepi o odprti znanosti junija letos predvidel tudi Svet Evropske unije.

 

*Science Europe je združenje evropskih agencij financerk za raziskovalno dejavnost, kamor je včlanjena tudi ARRS.

Skip to content